Plašč nevidnosti ali dekle v senci
Imaš kdaj občutek, da si za ta svet nevidna? Ta občutek je odlično prikazan v fantazijski romantični drami Dekle v senci (Shadow Girl/Above the Shadows. ZDA, 2019. Režija: Claudia Myers). Če zgodba o nevidni mladi ženski prikaže izmišljeno zgodbo, kako se nekdo lahko premika skozi svet in sploh ni zaznaven, je ta občutek lahko še kako resničenin tudi strašljiv.

 

Še posebej ženske smo za to zgodbo dovzetne.

Zgodi se počasi, morda najprej v družini, kjer nisi opažena. Natančeneje – tvoje zamisli, tvoje želje, tvoji darovi niso opaženi. Če imaš mamo, ki je sama polna bolečin, ti ne bo znala zdravo odslikavati tebe tebi in boš taka kot si v polnosti, v njenih očeh nezaznavna. Če te oče ne zna doživljati v tvoji resničnosti, te bo kaj hitro lahko ranil – včasih nevede in nehote. Še težje je, kadar si nespoznana v primerjavi s sobrati oz. sestrami, zlasti, kadar te v čem prekašajo. In podoben vzorec se zgodi najprej v vrtcu, kasneje še v šoli.

Kaj v taki situaciji naredi otrok?

Otrok je veliko let popolnoma nebogljen in za svoje preživetje nujno potrebuje druge ljudi. Da bi preživela, moraš torej pripadati, vsaka grožnja za izobčenje (kar je sinonim za to, da si neljubljena) pomeni dejansko življenjsko ogroženost. V sebi imamo zato mehanizme, ki nam v takih situacijah pomagajo preživeti, saj je vse drugo bolje, kot umreti. Večino težkih in travmatičnih dogodkov, ki nas močno zaznamujejo, datira v naše predverbalno obdobje – torej v čas, ko še nismo znali govoriti. To je namreč obdobje, ko vse pretrese doživljaš preko telesnih fizioloških procesov (amigdalin proces boj-beg-otrplost), posledično pa razviješ prilagoditvene odzive, kot so zanikanje, odrekanje, tlačenje, pozabljanje …

Kdaj postaneš nevidna

Še posebej, če kot otrok nisi bila (u)slišana in so bili tvoje želje, ideje, predlogi in pobude spregledane, neupoštevane ali celo zasmehovane, si se v nekem trenutku ugasnila in odrezala od notranjega sveta. S tem si se zaščitila pred zelo težkimi in hudimi občutki, saj si se kot otrok dejansko bala, da boš umrla. To ti je takrat koristilo, vendar ta korist dolgoročno ne prinese nič dobrega. Vibracijsko si zapreš določen spekter življenjskih izkušenj in jih zato ne doživljaš – torej v življenju ne boš dobila tega, po čemer najbolj hrepeniš – ljubezni, potrditve, pozornosti, priznanja. In to je tisto, kar te dela nevidno, pa je nevidno tudi zate samo. Saj delaš vse, da bi to dobila, a ti ne uspeva, imam prav?

Iz nevidnega v vidno

Da bi postala ‘vidna za svet’, moraš najprej sama sprevideti. Pod plastmi, ki so usedline posledic tvojega bolečega otroštva, se nahajajo neizraženi neprijetni občutki, ki si jih ob tem doživljala. Zamrznjeni so ostali kot potencialna energija v tvojem telesu. Verjemi, ti občutki so še vedno tam. Kako vem? Ker uporabljaš načine, da jih danes ne bi čutila. Kakšni so ti načini:

  • veliko (preveč) časa preživiš na socialnih omrežjih,
  • kadar tvoja objava ni všečkana, te prizadene (spomni se, kako te šele stisne nekje v telesu, če ti kdo stisne jezno ikonico),
  • bereš ali pišeš komentarje,
  • poznaš in spremljaš več kot eno TV serijo,
  • ko si v stiski, nujno potrebuješ ‘prijateljico za kavo’ (pogovori niso globoki),
  • se veliko pritožuješ (po tihem ali na glas),
  • ne moreš se upreti nakupovanju (fizično ali po spletu),
  • ko brskaš po spletu, te hitro odnese v času,
  • nisi rada sama (ne preneseš samote), ali pa se pretirano zatekaš v samoto in se pred ljudmi odmikaš,
  • imaš prehranjevalne težave (ne moreš shujšati ali pridobiti teže),
  • želiš venomer ugajati, in težko rečeš ne,
  • pretirano delaš,
  • nimaš časa zase ali za družino,
  • in še in še.

Da bi izšla iz teh nezdravih vrtincev, moraš najprej spoznati njihov izvor in potem ta izvor pozdraviti. Zakaj govorim o vrtincih? Ker se energijsko tako vedejo – gre za vedenja, ki te dobesedno povlečejo vase in z lastno voljo ne moreš ven.

Prevzeti odgovornost

Če se kakorkoli počutiš v svetu nevidna (nisi upoštevana, tvoji predlogi doma ali na delu so takoj povoženi, pogosto naletiš na agresivneže, ipd.), je to že znak, da so v tebi vzorci, ki ti niso v pomoč. Zelo pomembno je, da sprevidiš, da nisi ti kriva, da so ti vzorci nastali! (Vedi, da je v teh dinamikah v ozadju veliko manipulacije, ki je bila ustvarjena skozi zgodovino, še posebej pa je bila uperjena proti ženskam.) Je pa tvoja odgovornost, da jih prepoznaš in ozdraviš. Kajti ko boš ti ozdravila svoje, boš v skupno energijsko polje sveta poslala signal zdravilne energije, ki bo pripomogla zdraviti tudi druge. Morda se ti na prvi pogled zdi to nerealno, vendar verjemi, da je tako.

 

Spomni se na zgodbo o cesarjevih novih oblačilih: v trenutku, ko je samo en majcen otrok v družbo vseh, ki niso hoteli (spre)videti, poslal sporočilo resnice, so se zavedenega pogleda ozdravili vsi! Kajti resnica je edina, ki prenese vse; tudi posmehljivost.
Letu 2022 na pot: moč misli

Letu 2022 na pot: moč misli

Že v začetku 2021 sem novo leto začela s pregledom preteklega leta − zapisala sem nekaj čez ducat točk; vsaka je nosila en pomemben dogodek,...

read more