Jeza je eno izmed čustev, ki so nižje na vibracijski lestvici, a bi proti pričakovanju jezo pričakovali še nižje – saj je vendar eden izmed 7 smrtnih grehov, kakor jih je opredelila cerkvena institucija. Jezo so nam torej že v davni preteklosti prepovedali izražati, evolucijsko pa smo ženske v tem še bolj zatrte. Pa vendar obstaja tudi ženska jeza, trije pogosti izvori ženske jeze pa so: nemoč, nepravičnost in neodgovornost drugih.
S čim vse se jeza povezuje?
Verjeli ali ne, jeza je tesno povezana z mnogo področji naših življenj. Tako jo doživljamo, zaznavamo in izražamo preko: gnusa, intimnih odnosov, vzgoje, odraščanja, nadzorovanja, agresije in pasivne agresije, vožnje, občutkov, nepravičnosti, nasilja, besa, ločitev, bulimije, anksioznosti, posttravmatske stresne motnje, navezanosti, zlorabe, stresa, bolečine, bolezni, depresije, travm, obsesivno-kompulzivne motnje, samomorilnosti … Lahko jo usmerjamo vase ali navzven, izražamo pa na zelo različne načine.
Arhetipski izvori jeze
Jeze si mnogokrat ne dovolimo čutiti in izraziti, saj se bojimo reakcije drugega ali svoje lastne reakcije. Ker smo jezo tako dolgo imele za nekaj slabega, smo se nekje na poti (najverjetneje v otroštvu) jeze znebile, jo potlačile, prezrle ali jo odrinile od sebe. Jeza je tako v našem bitju dobila svojo lastno entiteto in živi svoje lastno življenje, četudi se tega morda sploh ne zavedamo.
Lahko se kaže kot:
- pretirana prijaznost ali ustrežljivost,
- nezmožnost postavljanja meja,
- težavnost izrekanja besede NE,
- zamerljivost,
- občutljivost,
- depresija,
- žalost,
- potreba po zasvojljivih substancah,
- pogoste situacije, kjer smo ranjivi
Kako lahko prikličem svojo zdravo, t.i. sveto jezo?
Če si jezo dolgo odrivala in je v sebi ne priznavala, bo v začetku težko. Lahko da ti tvoja pozitivna naravnanost in ljubezen do vseh jeze ne dovolita čutiti, lahko je tvoja jeza tudi tako globoko zakopana, da boš na poti tja najprej našla še vse kaj drugega kot jezo. Lahko jo prekrivajo: sram, krivda, samoobsojanje, pa tudi pretirana lahkoživost, pozitivizem, humornost … V tem primeru bo treba najprej predelati te zgornje plasti, da se boš v izražanju jeze počutila varno.
Zdravo izražanje jeze tudi ne bo šlo čez noč. Predstavljaj si jezo kot osebo, kot zapostavljenega otroka, ki je bil dolga leta zaprt v kamnitem stolpu. Kako bi ravnali, če bi takšno osebo po dolgih letih reševali? Zelo počasi in potrpežljivo. Verjetno bi jo morali najprej privaditi na svetlobo, jo ‘obleči’, ji pomagati spet najti identiteto, biti potrpežljivi, da se začne sama izražati počasi. Potem pa pristopiti do nje s sočutjem in počasi tudi z opogumljanjem, da najprej vadi v varnem prostoru. Šele čez veliko časa bo sposobna samostojnega delovanja, zato jo moramo najprej priznati (kar pomeni reševanje iz zazidanega stolpa), potem pa spoznati in ji dati njen glas in veljavo, zaradi česar jeza sploh obstaja – namreč za to, da nas varuje, njena iniciativna energija pa je akcija in delovanje. Tako se izraža tudi v našem telesu: s povečanim srčnim utripom, s poživljeno krvjo, v katero so se sprostili stresni hormoni, ki aktivirajo naše delovanje.
Kaj ti jeza sporoča, kako komunicira s teboj in kaj v tebi nagovarja?
Če si jezo predstavljaš kot osebo, ti bo to pomagalo razumeti njen ustroj. Takoj, ko si namreč neko čustvo predstavljaš tako, se lahko od njega oddvojiš in ga jasneje zaznaš. Jeza govori z jezikom agresije (mimogrede – če tvoja jeza ni rešena, bodo v tvoje življenje zelo pogosto vstopali agresivni ljudje!) A naj te to ne zavede – saj veš, kako naša družba gleda na agresijo, kajne? Gotovo si v svojem življenju slišala stavke, kot so: za deklice (ali ženske) se ne spodobi biti jezna, agresivna itd. Si se vprašala, zakaj je tako in ali je to sploh res? Zakaj bi nekoga bilo v redu prepričevati, učiti, da ne sme biti jezen ali jeze izražati? Na prvi pogled se zdi, da je namen take vzgoje ustvarjati miroljubnost v neki skupnosti. Sliši se super, vendar je v ozadju nekaj drugega.
Ker je jeza naše naravno čustvo in ima svoj namen – namreč ščititi tvojo osebno (fizično in psihično) suverenost –, je njeno zatiranje v resnici manipulacija s tvojim naravnim obrambnim mehanizmom. Ta manipulacija pa ni kar tako; na eni strani je tvoja jeza ‘kriminalizirana’ (neželena, neprimerna …) in se kaznuje najmanj z osebnim sramom, torej s kaznijo, ki si jo zadaš sama! Tako si družba ‘umije roke’ nad teboj – pa naj so to najprej starši, ki s takšno vzgojo utrdijo osnovno postavitev jeze kot nekaj grdega, ali pa kasneje, ko si zaradi tega sama zvežeš roke, ko se nisi sposobna upreti manipulativnemu ravnanju s teboj, obenem pa misliš, da je s teboj nekaj narobe.
Osvoboditev jeze
Ko se enkrat zaveš tega mehanizma, ki je nastal s prevlado patriarhatskega sistema, končno uvidiš, da ni s tabo nič narobe, še posebej ne s tvojo jezo, ki jo čutiš. Jeza je namreč vitalni del vsakega izmed nas in ima svojo funkcijo. Počiva nekje na dnu vibracijske lestvice čustev in čaka, da se tvoj položaj toliko poslabša, da te ne čaka nič kaj dobrega, če bo šlo tako naprej. Ko je že res hudo in če mehanizma jeze še nimaš povsem uničenega, potem se bo sveta jeza zbudila in ti pomagala pokazati tvojo osebno resnico. Lahko pa se zgodi, da je tvoj mehanizem jeze že popolnoma povožen, takrat bo odreagiralo telo – po navadi sledi bolezen. Če se nasloniš na trditev, da je jeza tvoj obrambni mehanizem, sklepanje ni več težko – težava se bo zelo verjetno manifestirala v obliki ene od avtoimunih bolezni, ki so nič drugega kot nedelujoč (ali nepravilno delujoč) obrambni mehanizem telesa. (Naj na tem mestu opozorim, da nisem zdravstvena strokovnjakinja, a se tukaj sklicujem na izjave kanadskega zdravnika dr. Mateja Gaborja, ki te mehanizme zelo natančno popisuje v knjigi Ko telo reče ne in v mnogih spletnih predavanjih, ki so na voljo.)
Kako in zakaj se sproži jeza
Jeza je zelo sunkovito čustvo in v manj kot minuti pripravi telo na enega od odzivov FFF: Fight-Flight-Freeze, v slovenščini boj-beg-otrplost, in sicer v tem vrstnem redu. V nevarnosti lahko človek izbere namreč enega od njih, izbira pa bo odvisna od moči nevarnosti. Če v življenju pretežno izbiraš zadnja dva, še posebej pa zadnjega, potem je to znak, da je tvoj mehanizem jeze zelo oslabel in jo praviloma težko čutiš, kar je najverjetneje posledica travm iz zgodnjega otroštva. V tem primeru te čaka v zvezi z jezo veliko dela. Dvigniti boš morala zavedanje o tem, da je jeza tvoja zelo dobra pomočnica in čaka, da jo prikličeš, da jo najprej sploh zaznaš in potem spoznaš, kako deluje v tebi in kakšni so načini, na katere lahko z njo sodeluješ.
