Si se znašla v življenjski megli, ne veš več, kam vodi tvoja pot, ali imaš občutek, da si poponoma zmedena in se ne zmoreš (prav) odločiti?
Tukaj sem zate.
Ne izgubljaj več svojega dragocenega časa.
Poznaš zguljeno frazo, kako zelo je čas dragocen? Si že prišla do točke, ko to občutiš s celotnim svojim bitjem? Ko veš, da prav vsak trenutek, ki ga ne živiš zares na polno, zares zase in za tisto, kar je srčno tvoje, odide za vedno. Odide. Ni ga več. Izgubljen je.
Dobrodošla.
Če si slučajno zajadrala na tole spletno mesto, vedi, da slučajev ni. Tako kot ni slučaj, da te na tej strani pozdravljam jaz. Sem ženska, ki je zopet našla svojo notranjo moč. V svojem ‘navadnem’ življenju sem grafična oblikovalka, arhitektka in programerka, a sem poleg dela, ki ga ljubim, našla še eno poslanstvo.
Želim opolnomočati ženske na življenjskih razpotjih.
Še posebej ob (od)ločitvah. A naj pripomnim: ni samo ločitev od-ločitev. Vsaka izbira je odločitev. In odločitve vsaj ponavadi niso lahke, imam prav?
Po tem, ko sem se sama znašla na takšnem razpotju in prešla vijugasto in strmo pot do semkaj, kjer sem danes, se je v meni zbudila pravičnica, močna ženska, ki ji svet večno pridnih, ponižnih in ponižanih žensk ni več blizu. Prihaja čas modrih in prebujenih žensk, ki smo tukaj zato, da prikličemo stara znanja in predvsem moči, ki so nam bila v preteklih stoletjih nemalokrat nasilno, večkrat pa prikrito in manipulativno odvzeta.
Ni naključje, da se zbujamo po vsem svetu. Pa ne govorim o feminizmu ali emancipaciji, ki sta po mojem mnenju nekam zašla in nista dala pravih odgovorov. Govorim o naših notranjih vrelcih izjemnih moči, ki se jih moramo ponovno naučiti negovati in uporabljati.
Morale bomo odpreti svoje oči in svoja srca ter pogledati, kaj se skriva za tančico. Le takrat se bomo lahko odločale po svoji pameti in modrosti; odločale se bom lahko jasno, prepričane v svoj prav, ker bomo našle svojo resnico.
Arhetipi
Delam z arhetipi. Le kaj so arhetipi, se morda sprašuješ ali pa si že slišala zanje, a ne veš točno, kam bi jih dala. Tudi jaz ti ne bom dala enoznačne razlage o njih, povedala pa ti bom, kako jih vidim jaz, kako sem jih spoznala, in kako jih uporabljam pri svojem delu in ustvarjanju.
Vsaka je svet zase; ko se rodimo, pridemo na ta svet cele, potem pa se skozi najrazličnejše dogodke razdrobimo. Največje drobljenje se zgodi v prvih letih življenja, traja pa daleč v rodno dobo žensk. Delci nas postanejo nekaj, čemur se odrečemo, jih zanikamo, nanje pozabimo, jih potlačimo … Naš življenjski cilj je te drobce spet najti in vse povabiti vase, da postanemo spet cele.
‘Moja’ metoda ‘celjenja’ je nastala, ko sem sama šla čez t.i. temno noč duše, skozi katero mora vsakdo vsaj enkrat v svojem življenju. Ko sem bila povsem na dnu, me je začelo na pomoč klicati moje telo, ki ni več zdržalo hudega pritiska večnega dela in produktivnosti, ki sem ju leta dolgo nalagala nase. In telo mi je dalo tudi odgovor, kako naprej.
Najprej sem ga morala odpočiti, da je končno prišlo do besede. In kako je odreagiralo? Sredi najlepših počitnic − z družino sem bila na morju, vse je bilo ok − je meni pred spanjem začelo jemati sapo. Dobesedno. Na plan je prišla moja dolgo zavrta in zatrta panika. Končno je prišla do besede. A je nisem hotela slišati, niti sprejeti − kaj neki dela tukaj, na morju, na mojem ljubem morju?
A ni nehala, zato sem morala obstati in se zmeniti sama s seboj, kako naprej. Predala sem se. Poslušala, zaznavala, se vračala v svojo preteklost med nerešene dogodke. Ker sem ‘po duši racionalistka’ (kako hecno, a ne?), sem se na svoj um obrnila na pomoč. Sem pač take sorte − ne padam namreč na razne ‘vuhu/vudu/jogi’ finte, če me razumeš. (Pa sem vedno bila duhovno naravnana − za sabo imam denimo 5-dnevne duhovne vaje v popolni tišini (izjemno rada govorim … 🙃), če ti to kaj pove.) Pri meni mora vse tudi razumsko štimati, da nekaj vzamem za svoje.
In tudi tukaj je bilo tako. Na pomoč sem poklicala svoje knjige in izobraževanja in skupaj z njimi (zopet) krenila na duhovno pot vase. A tokrat je bilo drugače − ne le afirmacije, meditacije, molitve in pisanje dnevnika − tokrat je šlo zares, globlje, v najbolj skrite kotičke, v lastno temo. Ker ni bilo druge izbire.
Iz bolečine prideš le tako, da greš skoznjo. Pot je težka in temna, a na drugi strani je čudovito. Verjemi.
Rojstvo metode celjenja
Ko sem odkrila že omenjene arhetipe, se mi je naenkrat odprl nov svet. Živijo v nas, v naših fragmentiranih delcih in nam povzročajo težave ali veselje. A v resnici nas kličejo v novo življenje. So naši vodniki in svetilniki. Vsak sprožilec našega slabega občutka je v resnici samo čisto ogledalo in glasnik naše osebne resnice.
Kako jih najti in prebrati? Tako, da gledamo v ogledalo. To so največkrat naši osebni odnosi, pa tudi vse, kar nas v naši družbi boli, skrbi in moti.
Pričevanja
Slike so simbolične, osebni podatki anonimizirani, ker skrbno varujem zasebnost svojih strank.
“Bila sem slišana.”
Z Lidijo nisva še nikoli prej govorili, niti se ne poznava, prvi stik je bil po telefonu, pa vendar je z mano govorila na način, kot da se poznava od nekdaj, govorila je z mano, kot še nikoli nihče ni, čutila je mene in mojo bolečino, vedela je, o čem ji pripovedujem, čutila me je in vzdržala v tem.
Hvaležna sem ji, ker sem z njeno pomočjo začela videti in čutiti stvari takšne kot so. Ni mi bilo treba hiteti ali se pretvarjati, bila sem samo jaz, takšna kot sem … in sprejeta.
To mi je dalo moči, da stopim na naslednjo stopničko in se končno postavljam zase in predvsem sebe na prvo mesto. Pred mano je še dolga pot; potrebno bo še nekaj stopnic, pa vendar razumem, da lahko zaupam, da bo vse v redu, natanko tako, kot mora biti.
Najbolj se me je dotaknil njen stavek ‘nekje v prihodnosti je že tvoja slika, tebe srečne, zaupaj, do tja boš prišla …’ Lidija, hvala.
“Če vsakega tako prebereš , si malo ‘čarovnica’ (v dobrem pomenu besede!).”
Draga Lidija, kar solze mi tečejo ob poslušanju tvojega odgovora. Mrazi me po celem telesu, kar zame pomeni, da je povedano moja resnica.
Po prvem poslušanju se skoraj v vsakem odgovoru najdem. Moram poslušati večkrat, ponotranjiti vse povedano, lahko pa ti zagotovim, da sem ob poslušanju imela občutek, kot da berem sama sebe.
Iskreno iz srca hvalezna za tvoj vpogled. Če vsakega prebereš tako kot si mene, si resnična strokovnjakinja in malo ‘čarovnica’ (v dobrem pomenu besede!).
Srčen objem zate in tebi.